Novo presenečenje na kometu iz medzvezdja

Potem ko so Nasini in drugi astronomi dokončno potrdili, da komet 3I/ATLAS, ki je k nam prišel "na obisk" iz drugega zvezdnega sistema, ni vesoljska ladja, je zanimanje zanj v javnosti malce upadlo.

A komet še naprej preseneča znanstvenike, ki ga opazujejo.

Zdaj, ko je spet bolj viden, so novi posnetki razkrili, da so v času, ko se je približeval Soncu, na njem izbruhnili številni kriovulkani.

Ne gre za klasične vulkane, kot jih poznamo na Zemlji, pač pa za "ledene vulkane", takšne, ki namesto vroče lave bruhajo led. V primeru kometa iz medzvezdja je to "suhi led", ogljikov dioksid v trdnem stanju.

Presenečenje: komet je bolj podoben "našim" nebesnim telesom, kot so mislili

Po podatkih študije, objavljene 24. novembra na portalu arXiv, se sprožitev teh ledenih curkov ujema s sestavo nenavadnega kometa, poroča Mail Online.

Ugotovitve, ki še niso bile strokovno pregledane, kažejo, da je komet 3I/ATLAS podoben ledenim transneptunskim objektom.

Če bo to potrjeno, to pomeni, da ima komet kljub izvoru iz drugega zvezdnega sistema presenetljivo veliko skupnega s telesi v naši kozmični "soseski".

"Vsi smo bili presenečeni," je za Live Science povedal glavni avtor študije, Josep Trigo-Rodríguez, vodilni raziskovalec na Inštitutu za vesoljske vede (CSIC/IEEC) v Španiji.

"Glede na to, da gre za komet, ki je nastal v oddaljenem planetarnem sistemu, je izjemno, da ima mešanica snovi na njegovi površini podobnosti s transneptunskimi objekti – telesi, ki so nastala daleč od Sonca, a znotraj našega sistema."

Kot šele tretji znani medzvezdni objekt 3I/ATLAS ponuja redko priložnost za raziskovanje razmer okoli drugih zvezd in zgodovine globokega vesolja, kamor sicer ne moremo.

To pomeni, da se znanstveniki trudijo čim več izvedeti o njem, preden bo prihodnje leto za vedno zapustil naš sončni sistem.

O kriovulkanih malo bolj znanstveno

V novi študiji so Trigo-Rodríguez in njegovi kolegi komet opazovali z uporabo teleskopa Joan Oró na observatoriju Montsec v Kataloniji.

Posneli so do zdaj najostrejše slike curkov plina in delcev prahu, ki so se dvigali s kometa – kar so interpretirali kot jasne znake kriovulkanizma.

Ko se kometi približajo zvezdam, se segrejejo, zaradi česar led na njihovi površini sublimira v plin – pojav, ki ga lahko raziskovalci zaznajo in analizirajo.

(Sublimacija je kemični proces, pri katerem trdna snov izpareva neposredno v plin, brez vmesnega utekočinjenja; op. p.)

Ugotovili so, da je komet vstopil v intenzivnejšo fazo sublimacije, ko se je približal na okoli 378 milijonov kilometrov od Sonca, hkrati pa je tudi hitro postal svetlejši.

Kriovulkani se običajno pojavljajo na telesih, bogatih z ledom, kot so transneptunski objekti.

Trigo-Rodríguez pojasnjuje, da imajo ta telesa notranje vire toplote, ki led talijo in sprožajo izbruhe – ti pa v vesolje izločajo hlape in prah.

V primeru kometa 3I/ATLAS raziskovalci menijo, da kriovulkanizem sproža korozija prvobitnega materiala, ujetega v notranjosti kometa.

Ko se je komet ogrel, je bila presežena točka, pri kateri suhi led sublimira v plin.

Plin pa se je zaradi nizkih temperatur na površju vseeno utekočinil, ta tekočlna pa je vdrla nazaj v notranjost kometa, kjer je reagirala z zrni reaktivnih kovin, kot sta železo in nikelj, ter sulfidi.

Kometi, kot je 3I/ATLAS, bi lahko sodelovali pri nastanku življenja na Zemlji

Za testiranje hipotez o sestavi kometa so raziskovalci uporabili spektroskopsko primerjavo – analizo interakcije snovi s svetlobo – z vzorci karbonatnih hondritov, torej primitivnih kamnitih meteoritov, ki jih je NASA zbrala na Antarktiki.

Eden od teh antarktičnih vzorcev je po njihovem mnenju vseboval del transneptunskega objekta.

Analiza je pokazala, da je komet 3I/ATLAS podoben tem ostankom iz najzgodnejših dni našega sončnega sistema in verjetno bogat z naravnimi kovinami.

Karbonatni hondriti naj bi po mnenju londonskega prirodoslovnega muzeja igrali ključno vlogo pri nastanku življenja na Zemlji – s tem, da so prinesli hlapne snovi, ki so pomagale oblikovati atmosfero in druge pogoje, potrebne za življenje.

Izvor in velikost kometa 3I/ATLAS ostajata neznanka

Čeprav njegova natančna velikost ni znana, podatki iz vesoljskega teleskopa Hubble kažejo, da je širok nekje med 440 metri in 5,6 kilometra.

Rodríguez in sodelavci so izračunali, da bi imel komet, če je širok okoli enega kilometra in ima kamnito sestavo, maso več kot 600 milijonov ton.

A čeprav je po sestavi in obnašanju podoben transneptunskim objektom, je povsem jasno, da ne prihaja iz našega sončnega sistema.

Razlog za to je njegova hiperbolična orbita – astronomi so ga prvič opazili, ko je švignil mimo s hitrostjo okoli 221.000 kilometrov na uro – kar je prehitro, da bi ga lahko zadržala Sončeva gravitacija, pojasnjuje NASA.

Ni znano, iz katerega zvezdnega sistema komet prihaja, a njegova pot je bila dolga.

Komet je verjetno star milijarde let – po nekaterih ocenah več kot 3 milijarde let starejši od našega Sonca.

Zaradi dolgotrajnega izpostavljanja kozmičnemu sevanju bi lahko bil zelo obsevan, kar še dodatno otežuje razumevanje njegovega izvora.